Božično novoletni prazniki so za nami. Novoletne jelke, praznične lučke in jaslice smo že pospravili in nanje pozabili do konca leta, ko bo spet prišel praznični čas. Svoje mesto med prazničnim okrasjem imajo tudi mahovi, ki služijo kot podlaga za figure jaslic, v venčkih, pod božičnim drevesom, v raznih okraskih in v dekoraciji trgovinskih izložb in daril. V jaslicah mahovi predstavljajo vegetacijo in dajejo »belemu« božiču zeleno noto. Jaslice so zelo raznolike, nekateri ustvarijo prave mojstrovine, spet drugi majhna mesteca, večina pa postavlja jaslice doma za družinsko praznovanje tega prekrasnega praznika.

Mahove za jaslice najdemo na policah trgovin, na tržnicah ali v večjih vrtnih centrih, a večina ljudi mah običajno nabere v gozdu, še preden površine pokrije bela snežna odeja. Pa sploh vemo, katere vrste mahu nabiramo, katere so najbolj primerne za jaslice in kako mah pravilno shraniti, da bo zdržal do prihodnjega božiča?

Ko gremo v gozd, običajno opazimo zelene zaplate mahu na lubju dreves. Ko pridemo bližje, opazimo še več mahu na tleh ob drevesih. V lokalnem gozdu smo omejeni na vrste mahu, ki rastejo v tem okolju, zato v različnih regijah nabiramo različne vrste. Ne glede na vrsto za jaslice izbiramo listnate mahove, ki rastejo v nizkih, poleglih preprogah in majhnih blazinicah. Tako se v naši gajbici največkrat znajdejo štorovo sedje (Hypnum cupressiforme), predstavniki rodov Brachythecium, Eurhynchium in Thuidium ter vrsti Ctenidium molluscum in Homalothecium sericeum.

Štorovo sedje je ena izmed najpogostejših vrst listnatega mahu pri nas, ki jo bomo zagotovo našli v bližnjem gozdu. Kot pove že ime, raste na štorih in deblih lahko pa tudi na senčnih skalah. Ker oblikuje nizke zelene preproge, je ta vrsta še posebej primerna za jaslice.Vrsta Homalothecium sericeum na gosto obrašča drevesna debla in sončne skale. Prilegli ozko trikotni in bleščeči listi pa dajejo mahu poseben, očarljiv videz. Zelo lep mah je Ctenidium molluscum, ki raste v zelo gostih mehkih blazinicah na karbonatnih skalah. Poganjki so peresasto oblikovani in zelenih do zlatorjavih odtenkov. Nekateri v jaslicah uporabijo tudi vrste lasastih kapičarjev (Polytrichum spp.), ki sodijo med pokončne mahove. Ti v vlažnem stanju spominjajo na smrečice, suhi pa žal niso tako mikavni. Vrsta lepi lasasti kapičar (Polytrichum formosum) je zelo pogosta v zakisanih gozdovih po vsej Sloveniji. V jaslicah se pogosto znajde tudi blazinasti beli mah (Leucobryum glaucum), ki je priljubljen zaradi lepih kupolastih oblik blazinic in srebrnkastozelene barve. Ta vrsta pa je v Sloveniji zavarovana, zato je ne smemo nabirati.  

Ker ima mah pomembno vlogo v gozdnem ekosistemu in je življenjski prostor številnih drobnih organizmov, je prav, da ga ne nabiramo v prevelikih količinah. Količino nabranih mahov omejuje zakonodaja in gozdni bonton, kjer piše da posamezni obiskovalec gozda lahko v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno največ dva kilograma gob, plodov, mahov in kostanja ter en kilogram zelnatih rastlin. Tudi zato je smiselno nabrani mah shraniti za prihodnja leta, ki se odlično ohrani, če ga ustrezno shranimo. Mah po koncu praznikov po plasteh, med katere vložimo sloj časopisnega papirja, zložimo v kartonasto škatlo in jo pospravimo v suh, temen prostor, kjer bo mah ostal spravljen za naslednje leto. Če se na novo nabrani mah v času praznikov ni do konca posušil, ga moramo pred shranjevanjem sušiti nekaj dni v suhem prostoru in ga šele potem spraviti v škatlo.

Tokratni prispevek je objavljen po praznikih, spomnite pa se nanj konec leta, ko se bo spet bližal praznični čas in boste zbirali mahove za praznično okrasitev svojega doma.

Prispevek pripravili: Tina Verhnjak in Simona Strgulc Krajšek v okviru projekta RSF (2023). Fotografije: Simona Strgulc Krajšek in Matejka Jakob Oven.

Oznake: božič, Ctenidium, hypnum, jaslice, Leucobryum glaucum, mahovi, polytrichum, prazniki, uporaba mahov, zavarovane vrste