Šotni mahovi so ena najbolj prepoznavnih skupin mahov. To je zagotovo povezano z njihovo uporabnostjo in opaznostjo v naravi, saj gradijo šotna barja, zelo poseben in poznan ekosistem.
V Evropi iz tega sorodstva uspeva le rod Sphagnum z 58 vrstami, od tega jih lahko v Sloveniji najdemo 30. Vse vrste šotnih mahov so pri nas zavarovane, zato jih v naravi ne smemo nabirati, razen če za to pridobimo ustrezno dovoljenje.
Šotni mahovi imajo zelo značilno zgradbo. Imajo pokončno, olistano steblo iz katerega v šopkih izraščajo olistani stranski poganjki. Ti so dveh tipov, štrleči, katerih glavna naloga je lovljenje vode in opravljanje fotosinteze, ter viseči, ki so prilegli steblu in sodelujejo pri prenosu vode vzdolž rastline. Na vrhu glavnega poganjka so poganjki zgoščeni v gosto rozeto, ki ji pravimo kapitulum.
Posebna je tudi zgradba listov šotnih mahov. Listi glavnega poganjka se razlikujejo od tistih s stranskih poganjkov. Liste gradita dva tipa celic, fotosintezno aktivne klorocite ter velike, mrtve, porozne celice, hialocite, ki shranjujejo vodo.
Šotni mahovi lahko sprejmejo do 20× toliko vode, kot je suha masa rastline.
Šotni mahovi se razmnožujejo podobno, kot drugi listnati mahovi. Anteridiji, v katerih nastajajo moške spolne celice, se razvijejo v zalistjih na konicah stranskih poganjkov. V tem času se konice pogosto rdeče obarvajo. V vsakem arhegoniju nastane jajčna celica. Po oploditvi se razvije sporofit, ki je nameščen na poganjku, imenovanem psevdopodij. V kroglasti pušici z mejozo nastanejo spore. Ko so zrele, se pušica eksplozivno odpre.
Šotna barja
Šotni mahovi go glavni gradniki šotnih barij. V Sloveniji so takšna barja predsvem na Pohorju, Pokljuki in Jelovici. Manjša šotna barja pa najdemo tudi drugod. Gre za zelo posebne življenjske prostore, na katerih uspevajo številne redke vrste organizmov.
Prispevek pripravila: Nejc Tomšič in Simona Strgulc Krajšek. Skico je narisala Zala Krajšek.