Slovensko ime: kačjekoži veliki jetrenjak
Družina: Conocephalaceae
Varstveni status: Evropa – LC, Slovenija – LC
Kačjekoži veliki jetrenjak (Conocephalum salebrosum) je velik in opazen, kompleksno zgrajen steljkasti jetrenjak. Prepoznamo ga po približno cm široki, vilasto razvejeni steljki z mozaičnim vzorcem na zgornji površini. Vzorec izrisujejo meje zračnih votlinic. Na sredini vsakega polja je ovalna pora, ki vodi v zračno votlinico in jo lepo vidimo z ročno lupo. Zelo podobna vrsta je navadni veliki jetrenjak (Conocephalum conicum), ki ima še nekoliko širšo steljko, zgornja površina je bleščeča, pore pa so bolj opazne od mej zračnih votlinic. C. conicum je pogostejši na bolj mokrih rastiščih, a ponekod vrsti rasteta skupaj, v isti blazini. Sveže rastline se da določiti precej enostavno, herbariziran material pa je pogosto težko določljiv do vrste.
Conocephalum salebrosum raste na vlažnih senčnih rastiščih. Pogosto se zelo razraste in prekrije večje površine vlažnih tal ali skal.
Steljka kačjekožega velikega jetrenjaka je dihotomno razrasla. Na površini so zelo lepo vidne meje zračnih votlinic
Češka koča, Slovenija
Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2018
Pri kačjekožem velikem jetrenjaku so meje zračnih votlinic bolj izrazite kot pore.
Trenta, Slovenija
Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2017
Ponekod kačjekoži veliki jetrenjak prerašča zelo velike površine
Pohorje, Slovenija
Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2020
Očiščena steljka kačjekožega velikega jetrenjaka, kjer se zelo dobro vidi dihotomna razrast
Planina, Slovenija
Foto: Gašper Verhnjak, 2022
Zgornja površina kačjekožega velikega jetrenjaka je nebleščeča in izrazito mozaična.
Planina, Slovenija
Foto: Gašper Verhnjak, 2022
Zgornja površina kačjekožega velikega jetrenjaka je nebleščeča in izrazito mozaična.
Planina, Slovenija
Foto: Gašper Verhnjak, 2022
Na sredini vsakega polja, ki predstavlja meje zračne votlinice, je pora, skozi katero se izmenjujejo plini.
Planina, Slovenija
Foto: Gašper Verhnjak, 2022
Na prečnem prerezu steljke sta vidni spodnja, založna plast (neobarvana) in zgornja fotosintezna plast (zelena). Na mestu pore je zgornja povrhnjica lokasto dvignjena.
Planina, Slovenija
Foto: Gašper Verhnjak, 2022
Na spodnji strani steljke na območju osrednjega rebra izraščajo ventralne luske in rizoidi.
Planina, Slovenija
Foto: Gašper Verhnjak, 2022
Bližnji posnetek ventralnih lusk in rizoidov, ki izraščajo iz spodnje povrhnjice.
Planina, Slovenija
Foto: Gašper Verhnjak, 2022
Prečni prerez steljke: na desni strani slike je spodnja povrhnjica z ventralnimi luskami.
Planina, Slovenija
Foto: Gašper Verhnjak, 2022
Založno tkivo, spodnja povrhnjica ter prečno prerezane ventralne luske in rizoidi.
Planina, Slovenija
Foto: Gašper Verhnjak, 2022
Kompleksni steljkasti jetrenjaki imajo poleg gladkiih tudi čepkaste rizoide. Ti so mrtvi, njihovi glavni vlogi sta skladiščenje in transport vode.
Planina, Slovenija
Foto: Gašper Verhnjak, 2022
Na zgornji površini steljke so razvite rjave diskaste strukture, ki vsebujejo anteridije.
Kamniška Bela, Slovenija
Simona Strgulc Krajšek, 2018
Nekatere izmed fotografij so bile posnete v okviru vaj pri izbirnem predmetu Briologija na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, v študijskem letu 2021/22. Mentorja: Simona Strgulc Krajšek in Žan Lobnik Cimerman.