Slovensko ime: vrsta še nima slovenskega imena
Družina: Aneuraceae
Varstveni status: Evropa – LC, Slovenija – LC
Rod Aneura prepoznamo po precej debeli, sploščeni in razvejeni steljki, brez razločnega osrednjega rebra in z ravno zgornjo površino, ki je videti, kot bi bila povoščena. Rizoidi so belkasti. Nekoliko je podobna predstavnikom rodi Pellia, ki pa imajo bolj izrazito osrednje rebro in rjavkasto obarvane rizoide. Sporangiji so precej veliki in črno obarvani. Zrastejo na čokati belkasti seti.
V Evropi zagotovo uspeva več vrst. Poleg A. pinguis literatura navaja še vrsti A. maxima in A. latissima. Genetske raziskave pa so pokazale, da je A. maxima vzhodnoazijska vrsta, A. latissima pa južnoameriška in da sta v Evropi prisotna vsaj dva druga taksona. Dokler ne bo razrešena taksonomska situacija tega rodu v Evropi, vrsto Aneura pinguis na spletni strani obravnavamo v širšem smislu (s. lat.).
Aneura pinguis raste na vlažnih peščenih tleh in vlažnih skalah. Najdemo pa jo tudi na mokrih barjanskih tleh, lahko tudi povsem potopljeno v vodi med blazinicami šotnih mahov, na prsti in celo na trhlem lesu.

Aneura pinguis s. lat. na vlažnih tleh ob potoku
Medvode, Slovenija
Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2020

Aneura pinguis s. lat. na vlažnih tleh na robu barja
Trzin, Slovenija
Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2019

Aneura pinguis s. lat. na trhlem štoru
Kočevsko, Slovenija
Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2022

Zgornja povrhnjica steljke A. pinguis je zelena, pod njo pa je neobarvano parenhimsko tkivo.
Izola, Slovenija
Foto: Ajda Stare, 2022

S spodnje strani steljke izraščajo neobarvani gladki rizoidi.
Izola, Slovenija
Foto: Ajda Stare, 2022

Aneura pinguis s. lat.
Izola, Slovenija
Foto: Ajda Stare, 2022
Nekatere izmed fotografij so bile posnete v okviru vaj pri izbirnem predmetu Briologija na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, v študijskem letu 2021/22. Mentorja: Simona Strgulc Krajšek in Žan Lobnik Cimerman.