Slovensko ime: zeleni žužnjak
Družina: Buxbaumiaceae
Varstveni status: Natura 2000 vrsta (Habitatna direktiva, Aneks II); Bernska konvencija, Priloga I; Rdeči seznami: Evropa – LC, Slovenija – NT
Zeleni žužnjak (Buxbaumia viridis) je res nenavaden mah. Pri njem je najbolj opazen sporofit, kar ne velja za veliko večino drugih mahov. Tu je glavni fotosintezni organ približno 5-8 mm velika zelena pušica, ki zraste na kratki rjavi seti. Gametofit je zelo reduciran in skoraj neopazen, obstojna pa je rjava predkal. Pušice se razvijejo pozno jeseni in prezimijo, potem pa počasi zorijo do poletja, ko se odprejo in razsejejo spore. Sprva so pušice zelene in pokončne, nato pa se nekoliko nagnejo, rahlo sploščijo in postanejo rjave. Značilno zanje je tudi, da se ob zrelosti z njih lušči povrhnjica.
Angleški imeni vrste sta green shield moss in bug-on-a-stick. Na podlagi tega imena so študenti biologije predlagali slovensko ime, zeleni žužnjak, ki vrsti prav lepo ustreza.
Rastišče zelenega žužnjaka so trhli in zelo vlažni smrekovi štori ter podrta smrekova debla z že zelo razkrojenim lesom. Za enkrat še nimamo prav veliko podatkov o uspevanju te vrste v Sloveniji, najdena pa je bila na Kočevskem, na Pohorju in v Julijskih Alpah.
V Evropi in tudi v Sloveniji uspeva še ena vrsta iz tega rodu. Razlike med vrstama so navedene v preglednici na dnu strani.
Mlad sporofit zelenega žužnjaka ima pokončno zeleno pušico.
Soča, Slovenija
Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2022
Mlad sporofit zelenega žužnjaka ima pokončno zeleno pušico.
Botanični vrt, Ljubljana, Slovenija
Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2022
Poleg sporofitov s pušicami pogosto najdemo prazne sete, kot ta na levi strani slike. Pušice lahko pozimi pojedo živali, npr. polži.
Soča, Slovenija
Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2022
Tipično rastišče vrste Buxbaumia viridis je moker trhel smrekov les.
Soča, Slovenija
Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2022
Zrela pušica zelenega žužnjaka postane rjava, z njene površine pa se začne luščiti povrhnjica.
Pohorje, Slovenija
Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2021
Poleg zrele pušice vidimo tudi seto brez pušice in zelo mlad sporofit.
Pohorje, Slovenija
Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2021
Trije zreli sporofiti zelenega žužnjaka na mokrem trhlem smrekovem lesu.
Soča, Slovenija
Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2021
Razlike med vrstama iz rodu Buxbaumia, ki uspevata v Sloveniji:
| B. viridis | B. aphylla | |
| Mlada pušica | Zelena in pokončna, valjasta | Rjavordeča in pokončna, močno sploščena |
| Zrela pušica | Rjava, nagnjena in na eni strani sploščena, povrhnjica se lušči | Rjavordeča in močno sploščena, povrhnjica se ne lušči |
| Peristom | V štirih krogih | V enem krogu |
| Rastišče | Trhel zelo moker les (najpogosteje smrekov) | Na vlažni peščeni prsti ali humusu, pogosteje na kisli podlagi |
Viri: Frey & al. 2006, Casas & al. 2006