Slovensko ime: idrijski Mannov jetrenjak

Družina: Aytoniaceae

Sinonimi: Marchantia triandra Scop., Neesiella rupestris (Nees) Schiffn., Duvalia rupestris Nees, Grimaldia triandra (Scop.) Lindb.

Varstveni status: Natura 2000 vrsta (Habitatna direktiva, Aneks II); Bernska konvencija, Priloga I; Rdeči seznami: Evropa – VU, Slovenija – DD

Idrijski Mannov jetrenjak je zelo majhen enoletni kompleksni steljkasti jetrenjak. Na podlagi primerkov iz okolice Idrije je vrsto opisal Scopolim, a pod imenom Marchantia triandra Scop. V Sloveniji je torej klasično nahajališče te vrste. Steljka je široka do 3 mm in na zgornji strani temno zele barve. Že z ročno lupo lahko opazimo mrežast vzorec, ki je posledica prisotnosti dihalnih votlinic, v katere vodijo zelo enostavno grajene pore. Steljka je lahko rozetaste ali pa popolnoma nepravilne oblike, z vilasto razraslimi roglji. Spomladi se na njej razvijejo polkrožni kratkopecljati dežnički (arhegoniofori), ki so značilno svetlo zelene barve in posutri z drobnimi svetlimi pikami. Običajno se na spodnji strani vsakega od njih razvijejo po trije kroglasti sporofiti, zaradi česar je vrsta dobila vrstni pridevek “triandra”. Po razvoju sporangijev steljka običajno propade, zato je najbolji čas za opazovanje od pozne zime do poletja.

Tipična rastišča idrijskega Mannovega jetrenjaka so na dolomitni podlagi. Običajno v okolici uspevata rdeči bor in spomladanska resa ter številne druge termofilne in svetloljubne rastline. Jetrenjak za rast potrebuje vlažno, skrito mesto pod kakšno skalo, korenino ali rastlinsko zaveso. Ker gre za majhno rastlino, ga zlahka prezremo.

O najdbi vrste Mannia triandra v Sloveniji po več kot 100 letih je objavljen članek v reviji Hladnikia. Od leta 2017 smo vrsto našli že na več kot 20 nahajališčih po vseh Sloveniji.

Steljka z razvitimi kratkopecljatimi kroglastimi gametangiofori

okolica Poljčan, Slovenija

Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2019

Steljka z razvitimi gametangiofori

Šmarna gora, Slovenija

Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2020

Dihotomno razvejena steljka z vidnimi mejami zračnih votlinic na površini

dolina Kokre, Slovenija

Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2018

Tipično rastišče vrste je erodiran rob poti na dolomitni podlagi

Foto: Simona Strgulc Krajšek, 2020