Rogovnjaki (zasledimo lahko tudi ime rogačarji) so skupina mahov, ki jo sestavlja približno 220 vrst v 14 rodovih. Največja pestrost je v tropih, v Evropi pa uspeva 8 vrst.
V Sloveniji uspevajo 3 vrste, ena iz rodu Anthoceros (A. agrestis) in dve iz rodu Phaeoceros (P. laevis in P. carolinianus). Obstajajo tudi podatki o uspevanju vrste Anthoceros punctatus, a gre najverjetneje za napačne določitve.
Značilnosti rogovnjakov so:
- gametofit je steljkast in rozetaste oblike,
- na ventralni (spodnji) strani gametofita izraščajo gladki enocelični nerazvejani rizoidi,
- celice imajo le po en kloroplast s pirenoidom,
- v steljki so lahko razviti sluzni kanali,
- pogosto je sožitje z modrozeleno bakterijo iz rodu Nostoc, ki se naseli v votlinice v notranjosti steljke,
- sporofiti so paličasti, ob zrelosti se na vrhu začno vzdolžno razpirati, da se lahko sprostijo spore
- poleg spor se v sporangiju razvijejo tudi večcelične psevdoelatere
Kako se rogovnjaki razmnožujejo?
Rogovnjaki so v zmernih podnebjih enoletne rastline in njihov razvojni krog se začne s kalitvijo spore iz katere zraste nova steljka oz. gametofit. Ta je rozetaste oblike in z rizoidi pritrjen na podlago. Na njem se razvijejo gametangiji – arhegoniji s po eno jajčno celico in anteridiji s spermatozoidi. Spermatozoid je moška spolna celica, ki s pomočjo bičkov po vodi priplava do jajčne celice, jo oplodi, nato pa iz zigote zraste sporofit s sporangiji. Sporofiti so paličasti in spominjano na majhne rogove. Zaradi njihove oblike je skupina dobila ime rogovnjaki. V sporangiju postopno zorijo spore, ki nastajajo z mejotskimi delitvami celic. Ko so spore zrele, se sporangij z vrha začne razpirati, da se spore lahko sprostijo.
Naša najpogostejša vrsta, Anthoceros agrestis, najlažje opazujemo jeseni na vlažnih požetih njivah. Takrat ima velična primerkov na steljki že lepo razvite paličaste sporofite.
Predstavljene vrste:
Prispevek pripravili: Manca Žagar in Simona Strgulc Krajšek. Shemo je narisala: Kim Prah.