Njivski rogovnjak z rozetasto steljko in paličastimi sporofiti. (Foto: S. Strgulc Krajšek)

Rogovnjaki so zelo posebna skupina mahov in zato tudi precej lahko prepoznavna. Imajo rozetasto oblikovano steljko, ki je običajno temo zelene barve. Velika je lahko le okrog centimetra do dveh, pri nekaterih vrstah pa je lahko tudi večja.

Najbolj so prepoznavni primerki, ki že imajo razvite sporofite, ki kot male paličice štrlijo iz steljke. Na začetku so zeleni, nato pa na zgornjem delu potemnijo in se vzdolžno razprejo. To pomeni, da so se v sporangijih že razvile spore, ki se sproščajo v okolje.

Več o rogovnjakih lahko preberete na tej spletni strani.

Rogovnjaki najpogosteje uspevajo na vlažni zemlji na golih senčnih rastiščih, kot so na primer žitne njive ali blatna zbita tla vlažnih kolovozov ali poti. Do zdaj je v Sloveniji največ znanih nahajališč na Štajerskem, v Prekmurju, nekaj pa tudi na Gorenjskem in v okolici Ljubljane. Najpogostejša vrsta pri nas je njivski rogovnjak (Anthoceros agrestis), poleg njega pa sta bili v Sloveniji najdeni še vrsti Phaeoceros laevis in P. carolinianus, katerih predstavniki so nekoliko večji.

Najprimernejši čas za iskanje rogovnjakov sta pozno poletje in jesen.

Najpogosteje jih najdemo na neintenzivno obdelanih vlažnih njivah koruze in žit. Opazujemo jih lahko, vse dokler njiv ne preorjejo. Ko poljščine še rastejo, rogovnjaki uspevajo bolj na robovih njiv, po žetvi pa tudi bolj v notranjost njiv.

Ker so majhni, jih ne bomo opazili od daleč. Običajno je treba počepniti in si rastišče ogledati od blizu. Skupaj z rogovnjaki lahko rastejo še številne druge zanimive vrste mahov.

Tipično rastišče njivskega rogovnjaka (Foto: Ž. Lobnik Cimerman)