Zeleni žužnjak (Buxbaumia viridis) je listnati mah z opaznim pokončnim sporofitom in ga zato zlahka prepoznamo. Zrela pušica, ki je velika več kot 5 mm in zelene barve. Vrsta uspeva v gozdovih na razpadajočih štorih in trhlem lesu smreke ter drugih iglavcev. Raste le na zasenčenih in vlažnih mestih. V Sloveniji je veljala za redko, saj so bile znana le nahajališča na Kočevskem in v Krimskem hribovju. Raziskave v okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI pa so pokazale, da je bila vrsta pri nas spregledana in je precej pogostejša, kot smo mislili. Številna nova nahajališča so bila odkrita v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, na Pohorju in na Kočevskem.

Vrsto najbolj ogrožata odstranjevanje odmrlega lesa in velikih gnijočih debel iz gozdov ter fragmentacija habitatov.

Dicranum viride je listnati mah, ki običajno raste na lubju starejših bukovih dreves, ki rastejo v dobro ohranjenih gozdovih, kjer je dovolj visoka zračna vlaga. V Sloveniji jo najdemo v montanskem pasu do 1000 m n. m., poznana pa so nahajališča v Alpah, na Kočevskem, v Trnovskem gozdu in v osrednji Sloveniji. Raste v gostih blazinicah, ki lahko v dobrih razmerah prerastejo večje površine lubja, lahko pa na drevesu najdemo le nekaj posamičnih kupčkov.

Vrsto ogrožajo podiranje starih debelih bukev, ki so gostiteljska drevesa, in sečnja drugih dreves v okolici, saj presvetlitve v gozdu, nastale zaradi sečnje, spremenijo mikroklimatske razmere. Vrsta se zelo redko spolno razmnožuje, zato težko poseli nova drevesa.

Mannia triandra je zelo majhen in kratkoživ jetrenjak, ki najpogosteje uspeva na neporasli in vlažni peščeni podlagi na dolomitu. Vrsto je opisal Scopoli in ima klasično nahajališče med Spodnjo Idrijo in Idrijo, zato smo ji tudi nadeli ime idrijski Mannov jetrenjak. V Sloveniji vrsta ni prav nič redka, je pa bila prezrta več kot 100 let. Poznanih je bilo več kot 30 starih nahajališč, potem pa vrsta ni bila najdena vse do leta 2017, ko smo jo našli v bižini Kobarida. Od takrat smo z načrtnim prevrjanjem zgodovinskih nahajališč in iskanjem novih ugotovili, da ta jetrenjak uspeva skoraj po vsej Sloveniji, z izjemo Primorske in subpanonskega območja.

Vrsta ima zelo posebno ekologijo in pri nas ni ogrožena. Največjo nevarnost predstavlja urejanje erodiranih robov poti in cest, kjer so na vlažnih peščenih poličkah in razpokah njena primerna rastišča.

Hamatocaulis vernicosus je listnati mah, ki uspeva na mokrih rastiščih, kot so barja in povirja. Je nepravillno peresasto razrasel, z vzdolžno nagubanimi srpasto ukrivljenimi listi, kavljasto ukrivljen pa je tudi vrh poganjka, na kar nakazuje latinsko ime rodu Hamatocaulis. »Hamatus« namreč pomeni »kavlju podoben«, »caulis« pa »steblo«. Vrsto prepoznamo tudi po rdečkasto obarvanem steblu, rdeča obarvanost pa je pogosta tuni na dnu listov.

Vrsta v Sloveniji uspeva v alpskem in dinarskem fitogeografskem območju. Raziskave v okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI pa so žal pokazale, da je zelo redka. Našli je nismo na številnih nahajališčih, kjer je nekoč uspevala. Precej zanesljivo lahko trdimo, da je to naša najbolj ogrožena Natura 2000 vrsta izmed vseh vrst mahov.